pika
Člani komisije

predstavitev članov komisije
pas

namestnik predsednice Komisije

Mag. Janez Kopač, minister za okolje in prostor, se je rodil 28. julija 1961 v Ljubljani. Študiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1986 diplomiral in leta 1996 magistriral. Že pred letom 1990 je bil zaposlen v republiški konferenci ZSMS, še predtem v Iskri Delti, na kanadski Queen's University v Kanadi, v podjetju Bayer in v manjšem podjetju na Danskem. Na vseh štirih večstrankarskih volitvah v letih 1990, 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca. V vseh poslanskih mandatih je opravljal funkcijo predsednika odbora za finance in monetarno politiko, od leta 1998 do leta 2000 pa je bil tudi mestni svetnik v ljubljanskem mestnem svetu in predsednik odbora za javne gospodarske službe v mestnem svetu. Je soavtor številnih slovenskih zakonov in avtor prek 300 člankov v Sobotni prilogi Dela, v Financah, v Dnevniku, v Mladini in v časopisu Denar.


član Komisije

Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade, se je rodil 11. septembra 1958 v Postojni. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1982. Zaposlil se je na takratnem Izvršnem svetu Skupščine RS, kjer je opravljal različne naloge, v letih od 1985 do 1990 je bil vodja kabineta podpredsednika za gospodarstvo. Po opravljeni pravosodni praksi v letu 1991 se je zaposlil v Skupščini RS kot sekretar poslanskega kluba LDS. 4. junija 1992 je bil imenovan za generalnega sekretarja Vlade RS. V vladi, ki je bila imenovana 27. februarja 1997, je bil minister za notranje zadeve. To funkcijo je opravljal do 16. februarja 1999. Po prenehanju funkcije se je usposabljal in prisegel kot odvetnik. Odvetniško delo je opravljal do decembra 2000, ko je bil ponovno imenovan za generalnega sekretarja vlade.


član Komisije

Dr. Bojan Bugarič, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve, se je rodil 18. 09 1965 v Kopru. Že v času študija na pravni fakulteti v Ljubljani si je g. Bugarič nabiral strokovne izkušnje kot pomočnik sekretarja pri Svetu za zaščito človekovih pravic v Ljubljani . Leta 1990 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti. Po diplomi je najprej leta 1992 opravljal specialistični študij evropskega prava na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, leto kasneje pa je na pravni fakulteti v Los Angelesu (UCLA School of Law) opravil magistrski študij. V tem času je tudi pridobil Fulbrightovo štipendijo. Med leti 1994 in 1997 je sodeloval z Inštitutom za pravne študije na univerzi v Wisconsinu. Na pravni fakulteti iste univerze je leta 1997 doktoriral. Naslov disertacije je bil "From Plan to Market: One Way or Many?". Že v letu 1996 je začel delovati tudi kot član posvetovalnega telesa pri Mednarodnemu mirovnemu inštitutu na Dunaju. Sočasno je gostoval tudi na Univerzi Harvard (1995 - 1996). Konec leta 1998 je na UCLA School of Law kot gostujoči profesor predaval na temo gospodarske reforme v srednji in vzhodni Evropi. V začetku lanskega leta pa je na isti fakulteti v Los Angelesu predaval na temo zakonodaja Evropske unije ter pravo in globalizacija. V letu 2001 mu je italijanska Univerza v Trentu podelila naziv "Jean Monnet gostojuči profesor". Dr.Bugarič je imel posamična predavanja na številnih vodilnih svetovnih univerzah, kjer se je tudi udeležil številnih mednarodnih znanstvenih konferenc.

Dr. Bugarič je docent na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je več kot dvajset prispevkov o primerjalnem ustavnem pravu, kritičnih pravnih študijah, in javni upravi. V vodilni mednarodni reviji za primerjalno pravo, Harvard International Law Journal, je pred kratkim objavil članek Courts as Policy-Makers: Lessons from Transition (vo.42, 2001).

Dne 14. 12. 2001 je Vlada Republike Slovenije dr. Bugariča imenovala za državnega sekretarja v Ministrstvu za notranje zadeve.


član Komisije

Mag. Marin Silič, direktor Centra vlade za informatiko, se je rodil leta 1949. Diplomiral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in na Visoki ekonomski šoli. Leta 1976 se je v podjetju Slovenija avto zaposlil kot sistemski analitik in je sodeloval pri razvoju računalniške podpore finančnega in materialnega poslovanja podjetja. Leta 1979 je postal vodja strokovne skupine za AOP pri Ministrstvu za pravosodje in upravo. Leta 1984 je začel opravljati naloge na področju informatizacije državne uprave kot svetovalec republiškega sekretarja za pravosodje in upravo. Pozneje je sodeloval pri vzpostavljanju strokovne skupine za informatizacijo državnih organov pri Ministrstvu za pravosodje in upravo, ki je bila predhodnica Republiškega zavoda za informatiko, katerega namestnik direktorja je postal leta 1992. Direktor Centra vlade za informatiko je postal 1. julija 1994, 4. decembra 2000 pa je magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrskim delom Elementi strategije informatizacije javne.


član Komisije

Dr. Gregor Virant, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve, se je rodil 4. decembra 1969 v Ljubljani. Diplomiral je l. 1993 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Junija 1995 je dosegel naziv magister pravnih znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom magistrske naloge Pojem in pravni režim javnega dobra. Februarja 1998 je opravil zagovor doktorske disertacije z naslovom Odvzem in omejitev lastninske pravice v javno korist ter socialna vezanost lastnine in tako dosegel naziv doktor pravnih znanosti.
Od oktobra 1993 je zaposlen na Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani (VUŠ), kjer je najprej predaval uvod v pravo, zdaj pa predava pravno ureditev javne uprave. Junija 2000 ga je senat Pravne fakultete Univerze v Ljubljani izvolil v naziv docenta upravnega prava.
Sodeluje tudi pri izvenštudijski izobraževalni dejavnosti Visoke upravne šole. Na seminarjih in delavnicah, ki jih organizira VUŠ, predava teme s področja državne uprave in lokalne samouprave. Na seminarjih za pripravo na strokovne izpite delavcev v državni upravi in organih lokalne samouprave predava tudi upravni postopek.
Od junija 1995 do pomladi 1999 je s tretjinskim delovnim časom delal tudi kot svetovalec za področje volitev, referenduma in lokalne samouprave na Ustavnem sodišču.
Njegova strokovna, znanstvena in raziskovalna dejavnost je usmerjena predvsem v naslednja področja: državna uprava, upravno pravo, lokalna samouprava, javne službe, državni posegi v lastnino, odškodninska odgovornost države, volilni sitem, referendum.
Objavil je več strokovnih in znanstvenih člankov v domačih strokovnih in znanstvenih revijah. Prav tako je z referati nastopil v vrsti strokovnih in znanstvenih posvetovanj. Sodeloval je pri raziskovalnih projektih, ki sta jih izvajala Visoka upravna šola in Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot sodelavec za področje Slovenije je sodeloval tudi pri raziskovalnem projektu Civil Services and State Administrations, ki je bil izveden pod okriljem organizacije SIGMA, ki deluje v sklopu OECD. Kot slovenski strokovnjak pa je sodeloval tudi v dveh projektih v sklopu projekta reforme javne uprave v okviru programa PHARE. Je tudi avtor učbenika Pravna ureditev javne uprave za študente VUŠ.


član Komisije

Dr. Matjaž Nahtigal, direktor Službe vlade za zakonodajo, se je rodil leta 1968 v Mariboru. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1992, leta 1999 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv doktor pravnih znanosti, spomladi leta 2001 je doktoriral iz prava na Univerzi Harvard v ZDA, kjer je leta 1994 tudi magistriral.
Zaposlen je bil na Ministrstvu za pravosodje in na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, kot strokovni sodelavec je delal na Ustavnem sodišču RS, predaval na Pravni fakulteti v Ljubljani in vodil kabinet predsednika Vlade RS.
Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov, redno se udeležuje mednarodnih strokovnih konferenc in sodeluje na njih. Ukvarja se zlasti s področji primerjalnega ustavnega, gospodarskega in kazenskega prava.


članica Komisije

Mag. Maja Tomanič Vidovič, državna podsekretarka v Ministrstvu za gospodarstvo, se je rodila 26.06.1972 v Mariboru. Diplomirala je iz področja ekonomije leta 1995 in še v istem študijskem letu nadaljevala šolanje na podiplomskem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru - smer Poslovne finance in bančništvo. Leta 1999 je magistrirala iz področja finančni vidikov ustanovitve, rasti in razvoja malih podjetij v Sloveniji. Leta 1995 je bila na strokovnem izobraževanju s področja malih podjetij na Švedskem in v Belgiji.
Takoj po diplomi se je redno zaposlila na RTV Slovenija-TV Studia Maribor kot novinar za gospodarstvo. S 01.01.1998 se je zaposlila na Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem RS. Konec leta 2000 je postala državna podsekretarka v Ministrstvu za gospodarstvo in vodja Sektorja za promocijo podjetništva.
Od leta 1997 je zunanja asistentka na Ekonomsko - poslovni fakulteti za podjetništvo.
Področje dela, študija in raziskav, ki jih opravlja, so povezana predvsem s finančnim managementom malih in srednjih podjetij, posebnostmi finančnega planiranja v malih in srednjih podjetjih, finančnimi vidiki rasti in razvoja malih podjetji, financiranjem ustanovitve, rasti in razvoja malih podjetij, načrtovanjem rasti in razvoja v dinamičnih podjetjih - poslovni načrti, oblikovanjem razvojnih programov s poudarkom na pospeševanju podjetništva in malih in srednjih podjetij v Sloveniji, strateškimi ukrepi pospeševanja razvoja malih in srednjih podjetij na nacionalnem in regionalne nivoju in strategijo ter programom vključevanja malega gospodarstva Slovenije v EU.
Dodatna strokovna znanja in izkušnje je pridobivala tudi s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah in programih. Vodi delovno skupino za mala in srednja podjetja v okviru Srednje evropske pobude - CEI WG SME, preko strokovnih ekskurzij in seminarjev pa se je seznanila z delom Evropske komisije v Bruslju in z razvojem podjetništva v državah EU in v državah CEI. Objavljenih ima okoli trideset različnih člankov in strokovnih del, sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah in forumih o razvoju malih in srednjevelikih podjetij in podjetništvu.


član Komisije

Dr. József Györkös univ.dipl.inž., državni sekretar v Ministrstvu za informacijsko družbo, se je rodil leta 1961 v Mariboru, je mladost preživel v Lendavi, kjer je tudi zaključil osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljeval v Mariboru, kjer je leta 1985 diplomiral na takratnih Tehniških fakultetah Univerze v Mariboru. Leta 1986 se je na isti ustanovi zaposlil najprej kot tehniški sodelavec - sistemski inženir, nato pa kot mladi raziskovalec in asistent. Magistrsko nalogo je zagovarjal leta 1989, leta 1992 pa je pridobil naziv doktorja tehniških znanosti z zagovorom disertacije "Prediktivna ocena razvoja informacijskega sistema", v kateri je obdelal hipotezo o odkrivanju tveganja na podlagi zgodnjih podatkov iz zahtev.
Istega leta je bil habilitiran v docenta, leta 1997 pa v izrednega profesorja. Predaval je predmete na dodiplomskem in podiplomskem študiju študijskega programa Računalništvo in informatika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na dodiplomskem študiju je predaval predmete Odločitveni sistemi, Metode komuniciranja, Informacijska družba ter Organizacija in vodenje informacijskih obdelav. Na fakulteti vodi Laboratorij za računalniško posredovane komunikacije.
Njegovo pedagoško delo je ves čas prepleteno z raziskovalnim delom. Vključen je v raziskovalno skupino Inštitut za informatiko kot višji znanstveni sodelavec (glej sistem SICRIS). Njegova bibliografija obsega 301 enoto (januar 2000) z vidnimi publikacijami v mednarodnih revijah in knjigah (popolna bibliografija je razvidna v sistemu COBBIS). Deluje tudi kot recenzent, urednik in član programskega odbora mednarodnih konferenc. Je član Slovenskega društva informatika, ter mednarodnih združenj IEEE in ACM. Od leta 2000 je predstavnik Slovenije v tehnični skupini združenja IFIP TC6: Communication Systems.
József Györkös je bil član senata matične fakultete, v letih od 1996 do 2000 je bil tudi član upravnega odbora te institucije. V letih 1999 in 2000 je imel mandat člana upravnega odbora Univerze v Mariboru. Sodeloval je v različnih komisijah univerze, med drugim je tudi koordinator za vzpostavitev in izvedbo študijskega programa Medijske komunikacije, katerega namen je izobraževanje sodobnega profila multidisciplinarnega diplomanta.
Ob pedagoškem in znanstvenem delu je sodeloval tudi pri aplikativnih raziskovalnih projektih. V zgodnjem obdobju (po letu 1986) je deloval predvsem na področju podatkovnih baz in sistemske programske opreme. V devetdesetih se je usmeril v področje zagotavljanja kakovosti pri razvoju informacijskih sistemov in širše, kar je s sodelavci apliciral na področju uvajanja sistemov vodenja kakovosti in zrelosti procesov v nekaterih večjih družbah in na ravni informatike v vladnih institucijah (sistem kakovosti CVI, presoje procesov in programov/projektov, npr. IDC).


član Komisije

Branko Omerzu, državni sekretar v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, se je rodil 22.5.1950. Je univerzitetni diplomirani sociolog.
Že kot osnovnošolec se je srečal s trdim delom delavcev-kovinarjev, vsa srednješolska in višješolska leta pa je delal kot raznašalec časopisov, kmetijski delavec, šofer in delavec na drugih področjih.
Po končani višji upravi šoli se je 1972 redno zaposlil v zavodu za zaposlovanje, bil nato 10 let zaposlen v Sekretariatu za kadrovska vprašanja takratnega IS Skupščine SRS (v tem času je ob delu končal tudi fakulteto) in nato skoraj 5 let predsednik največjega slovenskega občinskega sindikalnega sveta - Ljubljana-Center. Leta 1990 je postal direktor JP Snaga. Ker ni dovolil nezakonitih posegov v podjetje in je nasprotoval poskusom prevzema podjetja s strani tujcev ter je zagovarjal pravice delavcev ga je takratna ljubljanska DEMOS-ova oblast razrešila funkcije direktorja in leta 1991 je ostal brez zaposlitve. Nato je nekaj časa delal kot šofer in fizični delavec, sodeloval pri ustanavljanju in vodenju manjših sindikatov in se 1996 leta vrnil v zavod za zaposlovanje. Leta 1997 je bil imenovan za državnega sekretarja v MDDSZ. Ob zamenjavi Vlade RS leta 2000 je nepreklicno odstopil s te funkcije, bil nekaj časa vodja sektorja za organizacijsko kadrovska vprašanja Ministrstva za notranje zadeve in bil oktobra lani ponovno imenovan za državnega sekretarja v MDDSZ. Njegovo ožje strokovno delovanje je v zadnjih petih letih povezano z odkrivanjem in preprečevanjem dela in zaposlovanja na črno.
Objavljene ima številne strokovne prispevke s področja kadrovske dejavnosti (motivacija, vrednotenje dela, zaposlovanje...) in sive ekonomije.
Bil je vrhunski športnik in aktiven športni delavec.
Sedaj je aktiven kot svetnik MO Ljubljana, v številnih organizacijah civilne družbe in stranki DeSUS.
Za svoje delo in aktivnosti ter športne dosežke je prejel številna priznanja.


član Komisije

Karl Erjavec se je rodil 21.06.1960 v Aiseau v Belgiji. V Belgiji je opravil pet razredov osnovne šole. Po opravljeni maturi na gimnaziji v Kranju, je diplomiral leta 1985 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu. V letu 1990 je bil izvoljen za člana Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj in hkrati imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve.
Po zaključenem mandatu je bil v letu 1995 imenovan za vodjo kabineta pri Varuhu človekovih pravic. V letu 1997 je bil imenovan za direktorja strokovne službe. V tem času se je podrobneje ukvarjal z vprašanji povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Sodeloval je tudi na mednarodnih konferencah s področja varstva človekovih pravic.
Dne 21.12. 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja v Ministrstvu za pravosodje.


član Komisije

Matej Kovač je direktor Agencije Republike Slovenije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije (TIPO-Slovenian Trade and Investment Promotion Agency) od njene ustanovitve v letu 1995. Je tudi član vladne komisije za odpravo administrativnih ovir. Pred zaposlitvijo v državni upravi je bil izvršni direktor Gospodarskega foruma - društva gospodarstvenikov. Matej Kovač je diplomiral na Ljubljanski Univerzi, na Fakulteti za fiziko.




član Komisije

Tomaž Marijan Jeglič, državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, se je rodil 8.12.1941 v Ljubljani, koder se je po končani osnovi šoli ter nižji in višji gimnaziji ter srednji glasbeni šoli (klavir) v letu 1960 vpisal na Univerzo v Ljubljano in na Fakulteti za arhitekturo diplomiral januarja 1965 (pri prof. E.Ravnikarju) oziroma pridobil status univerzitetnega diplomiranega inženirja arhitekture. Po končanem univerzitetnem študiju je s kolegi M. Mušičem, J. Kraigherjem in L. Drašlerjem ter kolegico M. Hočevar, vsi v svojstvu svobodnega umetnika, ustanovil delovno skupino "Atelje 66". Preko tega ateljeja, ki je obstajal vse do leta 1970, je Jeglič uspešno sodeloval na javnih, praviloma anonimnih slovenskih, takratnih jugoslovanskih in tudi mednarodnih arhitektonsko-urbanističnih natečajih in sicer tako, da je skupina na teh natečajih večinoma zmagovala ali prejemala druge nagrade in odkupe, med drugim tudi za center Pirota, jugoslovanski letalski muzej, Beograjsko opero, turistični center Južni Jadran (zaliv Jaz) in Univerzo v Skopju. Zaradi takšnega načina dela je bil zato Jeglič vse do konca leta 1970 iz Ljubljane odsoten oziroma je delal v Skopju in takratnem Titogradu (sedaj Podgorica). Jeglič se je nato zaposlil na takratnem Zavodu za ureditev Stare Ljubljane, koder je sodeloval kot arhitekt-konzervator (vmes je opravil dodatne strokovne izpite), koncem leta 1973 pa se je odzval vabilu in se zaposlil kot razvojni inženir pri takratnem projektu "Ljubljana 2000". V tem obdobju je deloval zlasti na področju t.i. fleksbilnega urbanizma in fleksibilnih stanovanj z namenom vpliva bodočih stanovalcev na bivalni standard (vplivi dr. Mlinarja). Ker pa so že v začetku leta 1976 na tem področju začeli nastajati zastoji, saj takratno gradbeništvo na takšen izziv ni bilo pripravljeno, se je Jeglič odzval povabilu iz Velenja in se v sredini leta 1976 preselil v Velenje, koder je na takratnem Zavodu za urbanizem po naročilu takratnega občinskega vodstva (Nestl Žgank in drugi) ustanovil posebno projektno skupino za izgradnjo novih stanovanjskih sosesk in Zdravilišča Topolšica (Šalek II in zdravilišče obratujeta). Ker pa so koncem leta 1978 "nove sile" odstavile takratno občinsko vodstvo, je bil Jeglič prisiljen odzvati se novemu povabilu, ki je tokrat prišlo iz Celja in se zaposlil kot svetovalec takratnega celjskega izvršnega sveta za področje okolja in prostora. V letu 1980 je bil v soglasju s takratnim občinskim vodstvom soustanovitelj občinske upravne organizacije za planiranje in izgradnjo (ZPI), preko katere je v sodelovanju s preostalimi nosilci planiranja poskrbel, da je takratna občina Celje bila med prvimi v Sloveniji, ki je sprejela usklajen dolgoročni in srednjeročni razvojni plan, vključno s prostorskimi sestavinami tiste lokacije, koder se trenutno gradi Centralna čistilna naprava. V vsem celjskem obdobju je bil Jeglič tudi predsednik kluba kulturnih delavcev in član skorajda vseh izvršilnih in drugih odborov SIS, med drugim tudi gasilcev, bil pa je tudi načelnik takratne Civilne zaščite. Že pred 51. številko Nove revije se je nato vključil v priprave na "prave" volitve, bil izvoljen v predsedstvo Svetovnega slovenskega kongresa (zapustil ga je skupaj s Spomenko Hribar) in bil za celjsko območje soustanovitelj stranke Demokratska zveza (ki se je kasneje priključila LDS). Ker pa je že koncem leta 1992 ugotovil, da občinska uprava ne bo več prejšnja občina, ampak bo to samoupravna lokalna skupnost, ki se bo ne samo po obsegu nalog, ampak tudi po površini zmanjšala, se je Jeglič že v začetku leta 1993 odzval povabilu takratnega ministra M. Jazbinška in začel pogodbeno sodelovati z Ministrstvom za okolje in prostor. To je storil zato, ker je takrat že sodeloval v pripravah na lokalne volitve (jeseni 1994 je bil tudi izvoljen v prvi občinski svet Mestne občine Celje). Ker pa ga je delo na ministrstvu pritegnilo, je odpovedal delovno razmerje v Celju in na ministrstvu postal svetovalec vlade. Zaradi vedno bolj zahtevnega dela je nato Jeglič kot občinski svetnik (koncem leta 1995) odstopil in začel delati to, kar tudi še sedaj počne, pri čemer pa je njegov moto, da mora vsakdo, ki uradnika kaj vpraša, brez odlašanja dobiti odgovor, ki temelji na zakonu.


član Komisije

tilen majnardi Tilen Majnardi, Mag. Eekonomije rojen 9.9.1972, rojen v Ljubljani
Izobraževanje:
1987: Osnovna šola Hinka Smrekarja, Ljubljana
1991: Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana
1996: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, diplomsko delo: Političnoekonomski vidiki oblikovanja Evropske monetarne unije (mentor: prof. dr. Bogomir Kovač)
1997, 1998, 1999: University of Bologna, Europe and the Balkans International Network: Summer Training on Post Communist Transition and European Integration Processes
2002: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, magistrsko delo: Asimetrični šoki pri monetarnem združevanju - realna nevarnost ali politični argument evroskeptikov (mentor: prof. dr. Bogomir Kovač)

Zaposlitev:
1997 - 2000: PRO PLUS d.o.o. (POP TV), informativni program, ekonomski komentator
1998, 1999: sodelovanje s tednikom Gospodarski vestnik in časnikom Finance (ekonomski komentarji)
1999: Kapitalski sklad d.d., svetovalec uprave (projekt Prvega pokojninskega sklada)
2001: Ministrstvo za finance, državni podsekretar, vodja kabineta ministra

članica Komisije

astrid prasnikar Državna sekretarka na področju lokalne samouprave.
Rodila se je 23. februarja 1966 v Kopru. Po končani gimnaziji v Kopru je nadaljevala šolanje na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomirala. Kot pripravnica se je še istega leta zaposlila na občini Koper, in sicer v splošnem sektorju. Leta 1993 je bila imenovana za sekretarko takratne občinske skupščine. V tem času je organizirala, koordinirala in tudi neposredno izvajala vse dejavnosti in naloge, povezane s pripravo in potekom sej občinske skupščine in komisij.
Leta 1995, po ustanovitvi Mestne občine Koper, je bila imenovana na funkcijo tajnika oziroma direktorja občinske uprave. V tem obdobju je na podlagi nove zakonodaje vodila in koordinirala delo v upravi, prav tako tudi vse potrebne aktivnosti za zagon in normalno funkcioniranje novo nastale občine. Pri tem je poskušala v nov sistem uvesti čimveč elementov sodobnega vodenja uprave, managmenta v upravi, kvalitete storitev ter standardov v upravi. Veliko časa je namenila pripravi posamičnih občinskih aktov, spremljanju sprejemanja in spreminjanja zakonodaje, oblikovanju pripomb in strokovnih mnenj.
Dejavno je sodelovala tudi v raznih združenjih - pravnikov, direktorjev uprav, predvsem v posamičnih komisijah, kjer se pripravljajo osnutki ali pripombe k zakonom in drugim aktom, največ na področju lokalne samouprave. Med opravljanjem funkcije direktorice uprave Mestne občine Koper je sodelovala pri številnih projektih, predvsem PHARE, v katere se je Mestna občina Koper uspešno vključevala. Pri projektu PHARE - PARIS, Reforma slovenske javne uprave - reforma lokalne samouprave - pilotski projekt v MO Koper, je bila imenovana za internega vodjo projekta. Kot zunanja sodelavka - predavateljica je v zvezi z omenjenim projektom sodelovala tudi z Evropsko šolo za lokalno samoupravo, kjer je bila nosilka priprave monografije oziroma strokovne ekspertize projekta. Prav tako je bila vodja občinskega projekta Standardi kakovosti v občinski upravi, ki je bil uveden kot pilotski projekt v MO Koper.
Dne 14. 12. 2001 je Vlada Republike Slovenije go. Astrid Prašnikar imenovala za državno sekretarko v Ministrstvu za notranje zadeve.